Izbor še tako preproste tunike je prav tako zahteven

Posted on

Za bolj takšne spontane priložnosti kot so kakšni pikniki ali drugačno druženje bolj v naravi, sem iskala primerne tunike, kje bi še vedno opuščale sproščen videz, hkrati pa bile zelo lahkotne, da se ne bi potila v njih. Namreč tunike so tista vrsta zgornjega dela, oziroma tiste daljše majice ki segajo čez boke, a so še vedno krajše in ne segajo čisto do kolen, tako da ne moreš ravno reči, da gre za oblekico.

Res se mi zdijo idealne za nositi spodaj kakšne pajkice, ki so prav tako zelo udobne in elastične. Lahko so elegantne ampak še vedno športne in sproščene in primerne za vsako priložnost. Prav tako imaš lahko spodaj pajkice, hlače ali pa tudi kavbojke. Res sem si zaželela nekaj bolj klasičnega saj se mi zdijo da so zelo udobne, pa tudi sama se v njih počutim zelo dobro. Tako se pregledala kar nekaj spletnih trgovin, ki so ponujale res raznorazna oblačila, pa vendar se zelo težko našla takšne lahkotne tunike za ženske za piknik, ki bi meni najbolj ustrezale. Saj so se mi nekatere zdele da imajo preveč volančkov, ali pa preveč drugih vzorcev. Prav tako sem težko našla barve ki bi mi ustrezale. Na koncu sem le končno našla takšno stran ki je imela res zelo pestro izbiro vseh oblačil. Med njimi pa so bile ravno tunike najpogostejši artikel. Tako se na koncu res našla kar 3 različne tunike, katere bi lahko bile primerne tudi za sproščen vsakdan, kot tudi piknik in sprehod s psom po mestu.

Tako je ena bila seveda obvezno v črni barvi, druga pa je bila prav tako v temnih barvah vendar je imela ponavljajoč se vzorec. Ta tretja tunika pa je bila za razliko od drugih 2 nekoliko svetlejša in bolj barvita. Hitro sem jih naročila, zraven pa dobila še dodatni popust, hkrati pa še brezplačno dostavo. Res sem komaj čakala da bodo prišle, Saj sem res upala da bom lahko oblekla novo tuniko za prihajajoči piknik ki se je bližala ob koncu tedna.…

Jedilnica je eden mojih najljubših delov doma

Posted on

Ko sva se vselila v novo stanovanje, sem bila najbolj navdušena nad kuhinjo. Bila je svetla, nova, praktična. Jedilnica pa je bila nekako potisnjena ob rob, majhen prostor med kuhinjo in dnevno sobo, za katerega sem si rekla, da bo pač tam za sproti. Miza, štirje stoli in to je to. Nisem se zavedala, kako zelo se motim.

Prvih nekaj mesecev smo jedli hitro. Zajtrk stoje, kosilo vsak po svoje, večerja pogosto pred televizijo. Nekega dne sem se ustavila in pomislila, kdaj smo se nazadnje vsi usedli za isto mizo. Takrat sem dojela, da jedilnica ni samo prostor, ampak navada. In če prostora ne vzameš resno, tudi navada izgine.

Odločila sem se, da jo uredim drugače. Ne z velikimi posegi, ampak z občutkom. Nova miza, malo večja, da ni bilo treba vsega prestavljati. Stoli, na katerih lahko sediš dlje časa, ne da komaj čakaš, da vstaneš. Topla luč nad mizo, ki zvečer naredi poseben mir. Že te spremembe so naredile ogromno razliko. Kar naenkrat je jedilnica postala prostor, kamor smo se vračali. Za ideje in izbiro dodatkov sem brskala po jedilnica 4us.si, kjer sem našla navdih za toplo luč in priročno postavitev.

Najbolj me je presenetilo, kako hitro se je spremenil ritem dneva. Zajtrki so postali počasnejši. Večerje daljše. Pogovori bolj sproščeni. Jedilnica je postala kraj, kjer se pogovarjamo o dnevu, kjer se smejimo, kjer včasih samo tiho sedimo in jemo. Tudi ko pridejo prijatelji, se vsi naravno zberejo tam, ne glede na to, kako velika je dnevna soba.

Opazila sem še nekaj zanimivega. Ko je jedilnica urejena in vabljiva, se tudi hrana nekako spremeni. Bolj se potrudiš. Postrežeš lepše. Ustvariš vzdušje. In obrok ni več samo potreba, ampak trenutek, ki ga deliš z drugimi.

Danes mi je jedilnica eden najljubših delov doma. Ne zato, ker bi bila razkošna ali popolna, ampak ker je polna življenja. Tu se dogajajo majhni, vsakdanji trenutki, ki jih pogosto jemljemo za samoumevne, a so v resnici tisti, ki ostanejo.…

Nogavice sporcks so nekaj posebnega

Posted on

Če sem iskren, si ne bi nikoli mislil, da lahko že same rokavice naredijo veliko na tem, kako udobna je kakšna aktivnost. To je lahko kolesarjenje, tek, ali kakšen drug šport, kjer si aktiven. Ampak sam sem lahko nekaj časa nazaj ugotovil, da pri tem tudi nogavice igrajo veliko vlogo, nakar sem spoznal športne nogavice sporcks. Nekako sem skozi čas začel opažati, da me po kakšni športni aktivnosti pogosto bolijo stopala. Sam sem bil namreč precej velik ljubitelj športa, zaradi česar sem velikokrat šel teči, kolesariti, včasih pa sem se tudi odpravil na kakšno rekreacijo košarke. 

A ko sem videl, da me vse bolj pogosto bolijo stopala, me je začelo to malo skrbeti, sploh pa sem bil zmeden, zakaj do tega pride. Na obutev sem namreč dal kar nekaj pozornosti, tako da sem si za prav vsak šport kupil kakšno kvalitetno obutev. Zato sem bil prepričan, da to ne mora biti tisti krivec, saj je obutev kvalitetna. Tako sem začel raziskovati druge možnosti, nakar pa mi je prijatelj omenil športne nogavice sporcks. Rekel mi je namreč, da lahko velikokrat ravno neprimerne nogavice povzročijo kakšne neprijetnosti, zaradi slabe oprijemljivosti in tistih šivov, ki povzročajo žulje. Ko pa sem se začel v vse skupaj malo bolj poglabljati, sem ugotovil tudi to, da je lahko tudi sam material nogavic precej moteč.

Tedaj sem začel raziskovati spletno stran sporcks, ter sem bil prav šokiran nad tem, ko sem videl, koliko različnih nogavic je na voljo. Za prav vsak tip športa sem lahko našel kakšne primerne nogavice. Zaradi tega sem si o teh malo prebral, nato pa kar kupil nekaj parov, ter jih preizkusil še v praksi. Tedaj pa moram reči, da sem bil čisto šokiran. Tiste moje bolečine so res izginile, poleg tega pa so bile tudi same športne aktivnosti veliko bolj udobne kot prej. …

Od skromne delavnice je Seiko postal svetovni gigant

Posted on

Zgodba znamke Seiko se začne davnega leta 1881 na Japonskem, ko je mladi podjetnik odprl majhno trgovino z urami in delavnico za njihova popravila.

Takrat nihče ni mogel slutiti, da bo to začetna točka enega največjih imen v svetovni urarski industriji. Dokaj hitro je spoznal, da se ne želi zadovoljiti zgolj s prodajo in popravilom ur, temveč želi ustvariti lastne modele. Že takoj naslednje leto je ustanovil tovarno Seikosha, ki v prevodu pomeni hiša odlične izdelave. Prvi izdelek je bila stenska ura. Pravi preboj pa je prišel takoj po začetku 20. stoletja, ko so predstavili prvo japonsko ročno uro. Ta je odprla vrata v svet urarstva, ki ga je do takrat obvladovala predvsem stara celina. V naslednjih desetletjih je Seiko postal pojem za zanesljivost in inovativnost. Pravi zgodovinski trenutek je prišel leta 1969, ko je Seiko predstavil prvo dostopno kvarčno uro na svetu. To je pomenilo revolucijo. Kvarčna tehnologija je bila natančnejša, cenejša in manj zahtevna za vzdrževanje kot mehanske ure.

S tem je Seiko dodobra pretresel urarsko industrijo in povzročil tako imenovano kvarčno krizo, ki je mnoge evropske proizvajalce prisilila k preoblikovanju poslovnih modelov. Uspeh podjetja pa ni temeljil samo na tehnologiji. Znali so združiti kvaliteto, dostopno ceno in eleganten dizajn. Njihove ure so našle pot tako na zapestja vsakdanjih ljudi kot na zapestja športnikov in raziskovalcev. Znamka Seiko je postala uradni časomerilec številnih športnih dogodkov, kar je še utrdilo njen ugled. Vedno so vlagali v razvoj, od naprednih avtomatskih mehanizmov do tehnologij, kot sta spring drive in kinetic, ki združujeta prednosti mehanskih in elektronskih ur. Danes Seiko ponuja širok razpon modelov in se brez težav kosajo s švicarskimi mojstrovinami.

Pot od majhne trgovine na Japonskem do globalnega imperija je bila polna izzivov, toda vizija ustanovitelja, ustvariti ure, ki združujejo natančnost, lepoto in dostopnost, ostaja jedro znamke še danes. Niso le proizvajalec ur, ampak simbol vztrajnosti, inovacij in japonske predanosti popolnosti.…

Kako me je samoplačniško gastroskopija rešila

Posted on

Kar nekaj časa sem opažal, kako se veliko od mojih bližnjih, bodi si prijatelji, bodi si družina, pritožujejo nad dolgimi čakalnimi vrstami javnega zdravstva. To je bil precej velik problem, saj moraš na razne preglede precej dolgo čakati, kljub temu, da se ti zdi, da so bolečine že res hude. Zaradi tega me je začelo to precej skrbeti, ko sem začel čutiti bolečine na območju mojega trebuha. Očitno je bilo, da se bom moral odpraviti na gastroskopijo, na kar mi je namigoval tudi zdravnik. A glede na vse čakalne vrste sem si mislil, da bo takrat že prepozno. Prav tako bi se mi že zmešalo, če ne bi takoj zvedel, kaj je narobe.

Tedaj sem se odločil za samoplačniško gastroskopija. Vedel sem, da bom na ta način lahko prišel na vrsto res hitro, tako da se mi je zdela to edina logična rešitev. Cena me v bistvu sploh ni preveč zanimala. Šlo se je za moje zdravje, kar mi je bilo neprecenljivo, ter sem bil pripravljen plačati kolikor bom pač moral. Na splet sem hitro napisal samoplačniško gastroskopija, ter pregledal različne zadetke. Odločil sem se za eno ambulanto, ki je to izvajala ter je bila precej priznana. Tedaj me je v bistvu še najbolj presenetilo to, da samoplačniško gastroskopija sploh ni bila tako draga. Pričakoval sem namreč precej višjo ceno, kar me je v bistvu kar navdušilo. Če želite preverjeno hitro obravnavo brez čakanja, preprosto rezervirajte svoj termin.

Ko sem si nato zavedal, da me čaka gastroskopija, pa sem vseeno postal kar malo nervozen. Takrat je šele prišla do mene misel, do zna biti to precej neprijetno in boleče. A prijavljen sem že bil, termin je bil blizu, tako da nisem moral narediti ničesar. Tako ali tako sem moral to opraviti, da bi dobil rezultate.

Na koncu se je na srečo izkazalo, da sem se motil. Neprijetnosti ni bilo, rezultate pa sem dobil na srečo zelo hitro.…

Izdelava modelov – ko ideja dobi svojo obliko

Posted on

Vse se je začelo čisto nedolžno. Začele so me nekoliko zanimati tiste male makete avtomobilov in podobne tehnične mini reči, ki predstavljajo natančne replike. Nikoli pa si nisem mislil, da bom nekoč sedel za računalnikom, risal 3d načrte in slike, ter kasneje opazoval, kako se moji načrti spreminjajo v otipljive izdelke. A izdelava modelov me je hitro povsem potegnila vase.

Najprej sem začel čisto preprosto. V rokah sem držal list papirja, lepilo in nož. Ure sem preživljal nad mizico, obdan z drobnimi kosi materiala, poskušal doseči natančnost, ki bi bila vsaj približno realna. A ko sem prvič slišal za 3d tisk in sodobne tehnike, se je moja izdelava modelov povsem spremenila. Prec sem sicer užival v procesu ustvarjanja, vendar vseeno nisem bil najbolj navdušen nad modeli, ki sem jih ustvaril. Ti so mi načeloma pomenili veliko, saj sem vanje vložil kar nekaj truda in so produkt mojega dela, a na tiste načine sem lahko dosegel le določeno natančnost.

Ko pa je v igro stopil 3d tisk, se mi je vse spremenilo. Naenkrat sem se preusmeril iz fizičnih tehnik in reči na digitalne. Naučiti sem se namreč moral uporabljati določene programe za 3d modeliranje. V teh sem lahko ustvaril točno takšne modele, kot sem si jih zamislil, z še tako majhnimi detajli. Ker je bilo vse skupaj v digitalnem svetu je bilo namreč to mogoče. A po tem sem lahko to svojo idejo, ki sem jo modeliral v računalniku, natisnil in jo spremenil v nek fizično reč, oziroma v fizičen 3d model, ki ga lahko primeš z rokami.

Takrat je postala izdelava modelov nekaj, s čem sem se začel ukvarjati skoraj vsak dan. To je bil res hobi, ki mi je postal zelo všeč, saj sem se lahko ob delu sprostil. Najbolje pa mi je bilo vedno gledati, kako se neka reč tiska in začenja dobivati tisto fizično podobo.…

Dvokrilna garažna vrata so preprosta, trpežna in vizualno dopolnjujejo celoten videz hiše.

Posted on

Ko sva z ženo kupila starejšo hišo na robu mesta, sva se zavedala, da bo potrebovala kar nekaj prilagoditev. Ena od prvih stvari, ki sva jih želela urediti, so bila garažna vrata. Obstoječa so bila stara, težka in že zarjavela, poleg tega pa so se komaj še zapirala. Po nekaj raziskovanja in pogovorih z lokalnimi mojstri sva se odločila za dvokrilna garažna vrata.

Glavni razlog za to izbiro je bil praktičen. Garaža ni bila dovolj globoka, da bi si lahko privoščila dvižna vrata, hkrati pa sva želela ohraniti bolj klasičen videz, ki se je podal k fasadi hiše. Dvokrilna garažna vrata so bila idealna rešitev. Izbrala sva kovinsko konstrukcijo z izolacijsko oblogo in prašno barvano površino, ki je odporna na vremenske vplive.

Montaža je potekala brez zapletov. Ekipa je vse izmerila, stara vrata odstranila in nova dvokrilna garažna vrata pritrdila v enem dnevu. Prijetno naju je presenetilo, kako enostavno se vrata odpirajo – brez škripanja, z lahkim potiskom. Ker sva se odločila tudi za dodatno ključavnico in sistem za varovanje, se zdaj počutiva bistveno bolj varno.

Danes dvokrilna garažna vrata uporabljam vsak dan in vsakokrat znova cenim odločitev, da nisva šla po poti avtomatike in kompleksnih rešitev. Dvokrilna garažna vrata so preprosta, trpežna in vizualno dopolnjujejo celoten videz hiše. Tudi čiščenje in vzdrževanje nista zahtevna, enkrat letno jih premažem s posebno zaščito za kovino in to je to.

To je ena tistih sprememb, ki se na prvi pogled zdi nepomembna, a dolgoročno močno vpliva na udobje bivanja. In če bi še enkrat izbirala, bi se znova odločila enako.

Zadovoljstvo z garažnimi vrati se je pokazalo tudi pozimi, ko ni bilo težav z zaledenelimi vodili ali zatikajočim se mehanizmom. Vrata odprem le toliko, kolikor potrebujem, kar pride zelo prav, ko ne želim odpirati celotne garaže. Tudi sosedje so pohvalili videz in funkcionalnost ter naju povprašali po izvajalcu. …

Prvi električni pastir je izumil slovenski duhovnik

Posted on

Naprava, ki oddaja kratke električne impulze, ki potekajo po žici se imenuje električni pastir. Prvi , ki ga je izumil je bil slovenski duhovnik, ki je želel pomagati kmetom pri varovanju njihovih njiv in pasenju krav. Njihove ograje so bile sestavljene iz lesa in žice ter so bile večkrat porušene s strani živali.

Zato se je posvetil raziskovanju saj je bil velik ljubitelj tehnologije. Spomnil se je, da bi lahko uporabil elektriko za nežne udarce živali, ki bi prehajale čez dovoljeno mejo ali pa v nepovabljene vrtove. Sestavil ga je iz avtomobilskega akumulatorja, iz transformatorja in preklopnega mehanizma, ki je tvoril električne impulze. Impulzi niso bili nevarni, bili le toliko močni, da so žival opomnili, da se ne dotikajo žice. Nastal je prvi električni pastir, ki se je uveljavil in se razširil še v druge kraje in države. Kmetje so si z njim lajša­li pasenje krav in ostale drobnice na pašnikih. Z njim so si lahko zaščitili vrtove in njive pred divjimi živalmi. Bili so preprosti za postavljanje, saj je bilo potrebno samo nekaj lahkih količkov in nekaj metrov žice ter izvor elektrike. S časom pa je kot vse drugo tudi električni pastir na sončne celice za pašnike postal naprednejši. Pričeli so izkoriščati sončne celice in uporabljati digitalne časovnike in tudi senzorje. Na en tak električni pastir sem v otroštvu naletela tudi jaz. S prijatelji smo se igrali zunaj na travniku in se spomnili, da rastejo na koncu travnika lešniki. Šli smo pogledat, če so že mogoče zreli za nabiranje. Ob robu travnika sta bila dva zelo velika leskova grma. Bila sta zelo gosta vej in listov.

Na njihovi višini smo opazili nekaj plodov in poskušali smo se povzpeti do njih. Nakar je mene in še eno prijateljico nekaj streslo. Začutili sva kot rahel udarec. Obe sva hkrati odskočile v stran. Ko sva malo bolje pogledali, sva videli, da je bila pod vejami grma speljana žica, ki je bila del električnega pastirja. Tako sva tudi sami občutili, kje je meja travnika.…

Konji in poletni tabor

Posted on

Ko so se bližale počitnice smo se v šoli pogovarjali, kako jih bomo preživeli. Tako so mi sošolci povedali, da gredo na tabor. Najprej sem mislil, da gredo na morje na tabor, potem pa so mi povedali, da gredo na konjeniški tabor, ki bo potekal v našem kraju. Vedel sem, da so konji in konjušnica v našem kraju, nisem pa vedel, da imajo tudi tabor. Ko sem prišel domov, sem prosil mamo, če bi me lahko prijavila. Malo je bila začudena, ker je vedela, kako čakal počitnice, da bom enostavno doma, sedaj pa jo sprašujem za tabor. Ko me je poslušala, me je vprašala, če si to res želim, ali je to samo zaradi sošolcev. Povedala mi je, da so tam konji in da bo potrebno zanje tudi skrbeti. Seveda me je malo skrbelo, kajti še nikoli nisem imel stika z njimi. Kako bom to prenesel ne vem, želel pa sem si iti.

Konji in poletni tabor

Uresničila se mi je želja in šel sem na konjeniški tabor

Ko me je mama pripeljala, so bili konji zunaj. Bilo jih je res veliko. Ko sem to videl, me je postalo strah. Mama je videla ta moj strah in se odločila, da bo malo počakala, da jaz vse skupaj vidim. Lahko bi se zgodilo, da ne bi želel iti, zato je počakala, da vidi, če mi bo ok. Ko so prišli sošolci pome, me ni bilo več strah. Eden od sošolcev je rekel, če grem pogledat njegovega konja. Takrat sem videl, da ima v tej konjušnici svojega konja. To pa je bil trenutek, ko sem premagal strah. In še danes sem hvaležen prav njemu, ker mi je vse skupaj zelo lepo prikazal. Njegov konj je res lep in prijazen. In moj prvi stik je bil prav takšen. Tam so bili še drugi konji, vendar mi je njegov konj bil najbolj miren. …

Ambulanta za odstranjevanje bradavic je v centru mesta

Posted on

Ambulanta za odstranjevanje bradavic je v centru mestaMoja mama je že nekaj časa na roki opazovala majhno bradavico, ki je postajala vedno bolj nadležna. Najprej je mislila, da gre za nepomembno stvar, toda, ko se je začela bradavica večati in jo motiti pri vsakodnevnih opravilih, se je odločila, da obišče dermatologa.

Na dermatološki kliniki jo je pričakal zdravnik, ki si je bradavico temeljito ogledal. Mama je bila nekoliko zaskrbljena, to je videl zdravnik in jo hitro s toplim glasom pomiril, da ne bo nič hudega. Svetoval ji je, da to bradavico odstrani izkušen kirurg, da bi se izognila morebitnim zapletom in brazgotinam. Napotil jo je k priznanemu specialistu za odstranjevanje bradavic. Na podlagi priporočila je imela že čez nekaj dni dogovorjen termin. Na dan posega jo je rahlo stiskalo v želodcu. Toda ko je stopila v sodobno urejeno ambulanto za odstranjevanje bradavic, kjer je prijazno osebje ustvarjalo sproščeno vzdušje, je napetost hitro popustila. Kirurg ji je razložil sam potek posega in odgovoril na vsa njena zastavljena vprašanja, kar ji je dalo dodatne samozavesti. Sam poseg je trajal le nekaj minut.

 

Mama je pričakovala skelečo bolečino. Bila pa je prijetno presenečena, ko je občutila le rahel pritisk in skoraj nič neprijetnega. Kirurg je s spretnimi gibi odstranil bradavico in poskrbel, da je bila rana minimalna in lepo zašita. Po posegu ji je dal še natančna navodila za nego in ji zagotovil, da bo okrevanje hitro in brez zapletov. Doma smo jo pričakali kot junakinjo. Smeh in olajšanje sta napolnila dnevno sobo, ko nam je opisovala, kako preprosto in hitro je vse skupaj potekalo. V nekaj tednih je koža popolnoma okrevala, brez vidnih sledi posega. Mama je bila več kot zadovoljna. Pa ne le, ker je bilo odstranjevanje bradavic uspešno, temveč tudi zaradi prijaznosti in profesionalnosti, ki ju je doživela v ambulanti za odstranjevanje bradavic.

Ta poseg ji je pokazal, da obisk pri zdravniku in hiter poseg lahko odpravita skrbi in težave, ki jih pogosto predolgo odlagamo.…